V sezono so tri ekipe vstopile takorekoč z otroci. Bravo z izdelano vizijo in podporo, Veržej kot bazen v katerem so se poleg mladcev severovzhodnega dela Slovenije kalili tudi bodoči junaki Mariborske zgodbe. Tretji subjekt v zgodbi smo bili mi!!! Naši temelji so bili zasnovani na zgodbi napredka posameznikov. Slovenskemu nogometnemu prostoru smo želeli ponuditi nekaj več! Igralce, ki niso obremenjeni s klubi, mlade fante, ki jim je nogomet pri srcu, fante, ki v tem obdobju ne stremijo za nogometnim zaslužkom…
Pet krogov pred koncem prvenstva smo na lestvici fair-play zasedali tretje mesto. V zadnjih petih krogih smo prejeli šest rdečih kartonov; proti nam je bila skoraj vsako tekmo dosojena najstrožja kazen. Višek je bilo sojenje Borošaka na tekmi proti novomeški Krki. Odgovora čemu se to dogaja nismo dobili. Pri sestavljanju drugoligaških ekip za naslednjo sezono je prednost dobil Ankaran, ki ni imel izpolnjenega osnovnega kriterija, ki se je nanašal na število registriranih igralcev. Poleg tega so kvazi zgodbe o združev anju pri marsikomu na NZS vzbujale veliki sum o pravilnosti licenčne komisije. Po izpadu smo se odločili, da v tretji ligi zaradi zgoraj navedenega ne bomo sodelovali
Se nadaljuje,…
Ankaranu, brez mlajših kategorij je bila podeljena licenca, naslednje leto je klub ugasnil, takšna je bila odločitev licenčne komisije. Zakaj?
