Pohvale so na račun trenerjev redke, če pa že so prisotne, so kritike ob morebitnem naslednjem spodrsljaju še toliko močnejše. Niti ne bom govoril kako malo pohval smo deležni trenerji na račun dela z otroci. Vse naj bi bilo samoumevno in vsi naj bi se razvijali sami od sebe. Kritike je težko utišati in želel bi si verjeti, da jih je najlažje utišati z rezultatom. Pa se samo spomnim kako smo do pred kratkim Kekovo četo poveličevali do nebes (zasluženo) in kako smo od pred kratkim po porazu s Švico obrnili ploščo. Nič posebnega nismo niti sami trenerji. Zelo težko nam gre iz jezika, ko naši sodelavci trenerji ustvarijo nekaj dobrega, nekaj kar mogoče ne zmorejo vsi. Sam sem pristaš domače stroke in domačih igralcev. Če pa imaš tisto »nekaj več«, tisto kar ima Albert Riera, potem ti svetujem odpri oči in uživaj. Albert Riera je vsem nam pokazal, da obstaja pot, da z modernim in gledljivim nogomet lahko kljubuješ tudi veliko večjim klubom. Klubom, ki so del same elite nogometa. V njegovi ekipi povprečno igra 5-6 slovenskih nogometašev. Nekateri so bili do pred kratkih del drugoligaškega tekmovanja. Govoriti o tem, da Albert Riera ne premore nekaj več je dokaz, da mogoče nogomet le ne razumejo vsi. Ne govorim o njegovem temperamentu in izpadom, ki res v ne malokaterih trenutkih niso ravno v ponos, a njegov nogomet in znanje sta tisto kar ga delata najboljšega. Nogomet, ki ga igrajo njegovi nogometaši je poezija in to na naših TLEH! Morali bi se mu zahvaliti za to poezijo in umetnost, ki jo je vpeljal v naš nogomet. Po drugi strani bi mu verjetno sporočili zakaj hudiča si se pojavil. Po vseh uspehih njegovih ekip in predvsem zaradi samega načina zmagovanja se v trenerskem smislu ni možno skrivati in iskati izgovore. Nemogoče ga je kopirati, a razmišljati, da smo zmožni »igrati« nogomet je nujno. Albert Riera hvala, ker marsikdo začenja verjeti, da nogomet ni samo borba in tek!
Dejan Robnik