Trenerji smo v osnovi zadolženi za zagotavljanje kvalitetnega treninga, a naše poslanstvo in delo obsega mnogo več kot to. Zavedati se je potrebno, da otrokom-najstnikom preko nogometa podajamo smernice, ki jim bodo v življenju pomagale pri premagovanju vsakodnevnih ovir. Eno izmed največjih preprek predstavljajo starši, ki bi vse storili za uspeh otroka in v tej želji prepogosto prestopajo meje dovoljenega. Govorimo seveda o manjšem odstotku staršev, ki se ne zavedajo, da z omenjenim pristopom prej škodijo kot koristijo svojemu otroku. Trenerji v današnjih časih, si ne smemo zatiskati oči in se sprenevedati, da težave s starši ne predstavljajo največjo potrošnjo energije, ki bi jo bilo vrednejše usmerite v razvoj otroka. A danes je pač tako. Potrebno je starše usmerjati, jih izobraževati ter seznanjati s pravili, a jim ne dovoliti, da s kakršnim koli vmešavanjem v trenersko delo rušijo integriteto trenerja. Pretirano prijateljevanje s starši in udeleževanje razno raznih turnirjev financiranih s strani staršev pogosto pripelje do različnih verbalnih, ponekod tudi do fizičnih napadov. Tukaj si ni potrebno zatiskati oči. Trenerji smo dolžni že v kali zatreti in zmanjšati možnost omenjenih incidentov. Seveda ni zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Danes je premalo trenerskih junakov, ki bi se jasno in glasno zoperstavili podobnim problemom. Pošteno pa je , da se glasno in jasno pove tudi to, da smo za marsikateri nastali problem krivi trenerji sami. V našem klubu je bilo v preteklosti precej trenerjev, ki so se zatekali podobni ideji, ki je temeljila na dobrih odnosih s starši in ustvarjanjem navideznega idiličnega ambienta v ekipi. Po večini se je ta ekipni duh s starši gradil v bližnji gostilnici.
Trenerji smo dolžni prevzeti odgovornost in sprejemati odločitve v dobro otrok in njihovega razvoja, četudi to pomeni, da s tem rušimo preveč »prijateljski« odnos s starši. Zavedam se, da vsi starši želijo le najboljše za svojega otroka in se zaradi tega mnogokrat prelevijo v navidezno »selektorsko« funkcijo ne glede na to, da s strokovnostjo iz nogometnih voda nimajo veliko skupnega.
Trenerji zavihajmo rokave in naj naša osredotočenost stremi k izboljšanju trenažnega procesa, ker na dolgi rok nam bodo tako otroci kot starši veliko bolj hvaležni. Če želimo biti najbolj priljubljeni in všečni pa vemo za recept, ki je lažji in enostavnejši, a hkrati nogometu in razvoju otrok zelo škodljiv.
Naj velja: Igrišče namesto piknik »placa« in delo namesto govorjenja. Trener Dejan Robnik
