Včeraj je minil trinajsti dan od začetka priprav našega članskega moštva. Poleg treningov, so bile že odigrane tri prijateljske tekme. Vremenski pogoji so skoraj idealni, razen poznih večernih terminov, ko se v ŠP Zarica začuti še dodaten, hladen vpliv reke Save. Toda vse to našim fantom ne predstavlja težav. So redni udeleženci treningov, delajo zavzeto.
Športni direktor Janez Zupančič :”Določene zahteve trenerja Pavlina so postavljene visoko in zato jim ni lahko. Edini problem predstavljajo odsotni igralci. Nekateri še niso začeli s treningi, trije pa trenirajo z moštvom Triglava. Prav zaradi tega se jih na vseh opravljenih treningih pojavi največ za eno moštvo, s kakšnim rezervnim igralcem. Osredotočil bi se le na igranje prijateljskih tekem. Tekma je vedno najboljši pokazatelj stanja v ekipi, čeprav je potrebno upoštevati specifičnosti, ki so v tem primeru povezani s stopnjo intenzivnosti treningov ter tudi vsebine treningov. Pri teh, v tem obdobju je osrednja pozornost usmerjena v pridobivanju kilometrov in osnovne moči. Ne glede na to, pa je iz vseh treh odigranih tekem, mogoče potegniti skupno pozitivno oceno. Utrujenost sem že omenil. Stalno spreminjanje ekipe, zaradi odsotnosti igralcev, v določeni meri tudi nekatere postavljene zahteve v igri, sicer niso prinašale samo pozitivnega rezultata, kar pa sploh ni pomembno.
Na prvi tekmi v Domžalah, smo izgubili z 2:0. Ni dvoma kaj pomeni igrati z Domžalami (seveda so bili tudi oni v specifičnem obdobju priprav). Toda proti nam so igrali z dvema moštvoma (vsako po 1 polčas). Oba gola smo prejeli v 1.polčasu, po naših napakah, ki so jih izkušeni domačini takoj izkoristili. Pomembno za oceno je, da smo zdržali pred neprestanimi naleti domačih cel 2.polčas, ob tem pa si pripravili tudi dve lepi priložnosti v napadu. Naše moštvo je imelo samo enega rezervnega igralca in zato je uspešno branjenje, z nekaj obetavnimi akcijami ter kombinatorno igro (kolikor so jo domačini dopustili), največji dobitek te tekme, proti tako kvalitetnemu nasprotniku. Brez posebnega odmora, je bila naslednja tekma že v sredo, v večernih urah na našem pomožnem igrišču, na katerem osvetljenost ni najboljša, ampak kljub temu pravšnja, za igranje prijateljske tekme. Tudi to tekmo smo izgubili, po našem vodstvu z 1:0. Gostje, Svoboda iz Ljubljane, so se predstavili s kvalitetno ekipo, tudi z več igralci, mi pa smo bili glede na tekmo v Domžalah še dodatno oslabljeni, saj je zaradi drugih obveznosti manjkalo več standardnih igralcev. Tekma je dosegla svoj namen in ne glede na poraz, je potrebno tudi to tekmo oceniti pozitivno. Mehkejše igrišče je zahtevalo veliko naporov, dalo se je tudi igrati. Priložnost je bila dana večini vseh 90 minut, saj smo tudi tokrat imeli na rezervni klopi samo 1 igralca. Včeraj je bila odigrana še tretja tekma. Igrali smo na igrišču z umetno travo v Kranju. Nasprotnik je bilo moštvo Šenčurja, ki ima v nadaljevanju tretjeligaškega tekmovanja visoke cilje. To so pokazali včeraj tudi na igrišču in zato je ta tekma zahtevala 90 minut polno angažiranost vseh igralcev. V prednosti pa so bili Šenčurjani, saj so imeli igralcev za skoraj dve moštvi in so lahko opravili med polčasom številne menjave. Nasprotno pa smo si mi lahko privoščili samo dve zamenjavi. Tokrat je zmaga pripadal nam. Zadel je Marko Huč v 2.polčasu, po hitrem protinapadu. Vodstvo z 1:0 bi lahko tudi povečali, vendar pa je Huč zastreljal 11-metrovko. Nekoliko slabši strel mu je namreč vratar Pečnik (tudi nekdanji vratar Zarice ) ubranil. Vratar Pečnik je že v 1.polčasu dvakrat odlično reagiral po prostih strelih Vrandečiča in bil najbolj zaslužen, da nismo povedli, čeprav je potrebno izpostaviti terensko premoč in tudi nekaj lepih situacij Šenčurja. Tudi oni bi lahko povedli, toda vedno je potrebno imeti pred seboj dejstvo, da ne štejejo priložnosti in premoč, ampak realizacija. Kvaliteta in bistvo je doseči gol, prav tako spada med kvaliteto uspešno branjenje. Seveda pa v tej tekmi ni potrebno ocenjevati samo končni rezultat.
Bolj pomembno je, da so fantje kljub precejšnji utrujenosti in specifičnem stanju uspeli najprej preprečiti vse poskuse nasprotnika, odigrati nekaj lepih potez, ki bodo kasneje prednostne, pri oblikovanju igre in realizaciji. Na trenutke se je še preveč in nepotrebno kompliciralo ter omogočilo nasprotniku, da je še lažje prišel do priložnosti. Toda to so trenutno bolj sladke skrbi. Ko se bo moštvo končno zbralo v pravem številu, bo veliko lažje in do izraza bodo (morajo) lahko prišle vse sposobnosti igralcev, kar bo prispevalo k ustrezni podobi moštva, potrebni za nadaljevanje prvenstva, do katerega je še mesec in pol časa. Vtis je torej pozitiven in prepričan sem, da bodo fantje do začetka prvenstva prišli v stanje, ki bo zadovoljilo zahteve trenerja Pavlina ter vseh ostalih v klubu. Zagotovo imamo kader, ki lahko (mora) v vseh pogledih igra prepričljivo, predvsem pa kombinatorno, v obeh fazah igre.