

8.junij 2002 je datum, ki je zaznamoval nesluten razvoj kluba, posledično s tem pa tudi Športnega parka Zarica. Tega dne so člani kluba na občnem zboru izvolili Vodan Mira za predsednika kluba. Klub je s tem dobil človeka z ogromnimi nogometnimi izkušnjami, poleg tega pa osebo z obilo energije in smislom za poslovne odločitve. Poleg vseh aktivnosti, nam je ministrstvo za šolstvo in šport dodelilo status dela v javnem interesu. Posebej pomembna je bila vizija kluba in razvoj Športnega parka Zarica. Začrtana je bila rdeča nit razvoja, ki velja še danes.


A ni bilo z rožicami postlano. Leta 2000 se je v Športnem parku sicer slavilo, na mizah je bil postrežen golaž v čast otvoritvi garderobnih prostorov, projektu, ki ga je v imenu športnega društva vodil takratni organizacijski sekretar v svetu KS. Toda kmalu po izvolitvi novega vodstva je na klubski naslov prišel račun za poplačilo z zagroženo sodno izvršbo upnika, ki je sodeloval pri posodobitvi Športnega parka Zarica. To je bila “dobrodošlica” novemu predsedniku in novi sestavi IO NK Zarica Kranj. Višina terjatve, ki jo je moralo novo vodstvo poravnati je preseglo tedanji letni proračun delovanja kluba.

Leta 2003 smo v NK intenzivno začeli izvajati načrt vodstva kluba in s tem neposredno pričeli vlagati v posodobitev Športnega parka Zarica. Po predhodno začrtanem planu smo začeli z izgradnjo novega nogometnega igrišča na območju današnjega pomožnega igrišča. Posebnost je, da se je gradnja odvijala na območju dotedanjega divjega odlagališča gradbenega materiala, ki se je tja dolga leta nenadzorovano navažal z dovoljenjem lokalnih odločevalcev. Kot neverjetno sem nam zdi, da smo za sanacijo odpada v korist športnih površin morali vložiti prošnjo na MOK. To smo storili in 18.aprila 2003 prejeli s strani MOK najemno pogodbo za koriščenje degradiranega zemljišča !?. Preden je bilo sploh mogoče govoriti o namembnosti zemljišča, je bilo treba prostor sanirati, očistiti in pripraviti za gradnjo. Gradili smo ga s pomočjo neverjetnega odrekanja klubskih delavcev, s pomočjo donatorjev in sponzorjev. Vse za dobro športa in degradiranega okolja v tem delu Kranja.

Novo igrišče smo gradili s ciljem omogočiti igranje v 3. SNL, kar pomeni, da smo že takrat postavljali standarde, ki so presegali osnovno rekreativno rabo. Igrišče z zahtevanimi dimenzijami smo ogradili z zaščitnimi ograjami in vsem potrebnim v okviru licenčnega postopka NZS. S tem smo zagotovili čas za prepotrebno sanacijo glavnega igrišča, ki je bilo v obupnem stanju.



Leta 2004 smo pričeli z obnovo glavnega igrišča. Poleg tega smo že takrat vgradili cevi za elektrifikacijo in zgradili 4 betonske temelje za stebre za razsvetljavo. Igrišče smo opremili z namakalnim sistemom, kar se je hitro pokazalo v kakovosti travnate površine. Gradnjo naštetega smo v celoti financirali z lastnimi sredstvi. V naslednjih obdobjih so se na našem igrišču vrstile priprave prvoligaških ekip, gostili smo tudi reprezentanco Slovenije U21. To ni bilo naključje, ampak posledica vztrajnega dela in neprestanih vlaganj. Vse to je nastajalo ob odrekanju, delu prostovoljcev in nenehnem iskanju virov financiranja z enim ciljem: slediti načrtu razvoja Športnega parka.



Leta 2005 smo sanirali območje okrog zapuščenega objekta, ga v celoti obnovili in s tem dobili klubski prostor. Leta 2005 se je pričela graditi glavna tribuna s 600 sedišči. Pri tem projektu je z majhnim deležem s sofinanciranjem sodelovala MOK, vloženi so bili napori ožjih sodelavcev vodstva kluba in znancev, simpatizerjev nogometnega kluba. Konec leta 2005 so se pričele priprave na izgradnjo garderob v takratnem pomožnem objektu. V kolikor se to ne bi zgodilo, bi zaradi neustreznih pogojev nogometni klub nazadoval v najnižjo ligo. V istem letu smo v njem že uredili tehnični prostor s centralnim ogrevanjem za bodoče garderobe.
Ponavljamo: KS in MOK pozivamo k odgovornosti in jasnemu dogovoru o statusu zemljišča. Naša želja v novem letu je, da Zarica dobi pogoje za sistemski razvoj in enakovredno obravnavo, šport pa ne bo več kolateralna škoda.


