Ko vedenje zasenči kvaliteten nogomet!

Selekcija U13, ki je štela kar 23 nogometašev se je prejšnji vikend udeležila največjega in najboljšega turnirja Umag Trophy 2025. Timotej Kranjc in B4 ekipa je zopet pričarala nogometni spektakel za otroke. Spomini, ki jih otroci pridobijo na omenjenih dogodkih so neprecenljivi in zagotovo se jim bodo vtisnili globoko v spomin, ne glede na končni rezultat. Seveda so še vedno rezerve pri organizaciji turnirja, a pod črto – odličen NOGOMETNI turnir.

Ekipa U13 je pod okriljem projekta STMK, katerega ustvarjalci so sami odlični trenerji. NZS-ju se ob tej priložnosti zahvaljujem in jih hkrati pozivam, da naj ta projekt ostane med živimi, ker je klubom in trenerjev, ki želimo nekaj več, odločilnega pomena.

Žal pa so tokratne odlične nogometne predstave naše ekipe, ki je mimogrede dosegla največji rezultatski uspeh na tem turnirju, drugotnega pomena. Pogosto omenjam, da je nogomet veliko več kot le goli, trening, zmage in porazi. Nogometaši so tokrat močno presegli mejo dovoljenega. Zavedam se, da so otroci in da so »traparije« del odraščanja. Problem nastane, ko traparija postane več kot to. Nespametne poteze posameznikov bi lahko bile tudi tragične. Od tega nas je dejansko ločilo le nekaj centimetrov. Trenerska ekipa David, Boban in Dejan smo se v zadnjih dveh dnevih namesto z nogometom pretežno ukvarjali z nedisciplino in postopki, ki so sledili. Otroci so se pokesali, sprejeli kazen odgovorno in trenerji smo imeli občutek, da smo zadevo kvalitetno izpeljali do konca. Obvestili smo starše, ki so na prvo žogo dajali občutek zaupanja v našo odločitev odstranitve nekaterih igralcev iz ekipe za igranje tekem. Otrok nismo želeli poslati domov, ker smo verjeli, da bo kazen bolj poučna, če ostanejo del ekipe in pomagajo pri ostalih zadevah.

Zadevo smo umirili vse dokler se v naše ukrepe niso vmešali starši. Razumljivo je, da vsak starš želi najboljše za svojega otroka in ga ne uči, da škoduje drugemu. Vsaj upam, da je tako! S starši nikoli nimam pretiranih težav, ker si nekako prizadevam, da vsakomur od otrok ponudim možnost za njegov napredek. Pomembno je, da predvsem starši sprejmejo, da je njegov otrok naredil napako in da se iz te napake nekaj nauči. Dokler seveda ni prepozno. Vsako poglabljanje staršev v probleme, ki so del ekipe in trenerja, je nesmiselno. S temu rušite avtoriteto trenerja in hkrati otroku pošiljate sporočilo, da ne vidite razloga zakaj bi trener moral ukrepati. Predvsem se mi zdi, da je ključnega pomena, da se z otroci, ki storijo kaj narobe, pogovorite. Ni pomembno kdo vse je bil udeležen v kakršen koli incident. Pomembno je, da kot starši razumemo in znamo v otroku vzpodbuditi občutek ko nekaj ni storil pravilno.

Sam sem starš dveh sinov, ki po vedenju nista ravno “sončka”. Vem, da bosta počela napake, a rešitev vidim v tem, da moram kot oče v prvi vrsti sprejeti njuno slabo odločitev in ne iskati krivca v klubu, trenerju, profesorju …

Vi oz. mi starši smo ogledalo naših otrok in tega ne smemo pozabiti. Res pa je, da smo ogledalo kluba in svoje ekipe mi trenerji, in iz tega razloga moram oceniti svoj trenerski del kot neuspeh na Umag Trophy-u 2025. Vsekakor je to iztočnica za še večji poudarek na vedenje in osebnostni razvoj nogometašev. Nogomet je pravi inštrument, da skupaj z vami STARŠI vodimo otroke po pravi poti. Zaupajte trenerjem in jim ne postavljajte ovir pri nogometno-osebnostnem razvoju vaših otrok. Vi ste tisti, ki morate sprejeti in razumeti, četudi je težko. Nogomet je več kot le igra, nogomet bo razvijal vaše in naše otroke.

Dejan Robnik, vodja mladinskega razvojnega programa