Povsem odgovorno delim zapisano v nadaljevanju ob zavedanju, da bom s tem sprožil val oziroma valjček negodovanj in kritik, kar pa ne bo nič novega ali pretresljivega. Podeljevanje Status športnika, ki ga podeljujejo šole ob podpori nas športnih delavcev je za osnovnošolce v veliki meri nepotrebna potuha in podpiranje lenobe. Šport naj bi učil odgovornosti in sprejemanja boljših odločitev tako pri nogometu kot izzven njega. Uveljavljanje iz naslova statusa športnika nogometaša, ki 3-4 tedensko obiskuje treninge in tekme je iskreno povedano slaba popotnica za nadaljnje izzive, ki čakajo naše otroke. Šola nikakor ne sme trpeti zaradi cca.8ur športa tedensko, seveda prav tako pa tudi šport ne sme trpeti zaradi neizpolnjenih šolskih obveznosti. Status športnika otrokom mnogo prezgodaj, že v osnovni šoli tako rekoč na pladnju ponudi izkoriščanje določenih pravic.
V našem klubu se otroci praviloma dvakrat letno udeležijo večdnevnih nogometnih dogodkov in takrat dejansko izostanejo od pouka. Za statuse tako rekoč zaprosijo vsi, od tistih z lepim uspehom do tistih, ki jim je šola tretja briga. Prepričan sem, da so otroci sposobni brez statusa opraviti vse šolske obveznosti z zadovoljivim uspehom. Seveda so statusi različni, a prav noben status v osnovni šoli z vidika treniranja nogometa ni potreben. Problem je tudi v tem, da se tretira znotraj istega tekmovalnega nivoja otroke različno in posledično pride do slabe volje med starši.
Starši iščemo pravice iz naslova pridobivanja statusa športnika, kar nam roko na srce zagotavlja tudi predpis, da lahko neposredno sami sprožimo postopek uveljavljanja statusa športnika in ga naslovimo neposredno ravnatelju OŠ. Ob tem pa je pomemben razmislek in se samo po sebi postavlja vprašanje kako je v obratni smeri, to je z obveznostmi. V klubu že nekaj sezon izvajam jutranje treninge, ki niso redni in se izvajajo pred začetkom šolskega pouka. Izmed 80 otrok, ki so povabljeni na jutranji pred-šolski trening, se tega udeležuje približno od 5-10 otrok. O šolskih počitnicah, ki niso nogometne, rajši ne bi več govoril.
Renome nogometa in nogometaša se ne gradi na statusih temveč na vedenju in jasno postavljenih prioritetah. Športniki nogometaši (otroci) niso profesionalci in za njihov razvoj ne potrebujejo potuhe ali statusa. Potrebujejo podporo in usmeritev, ki je v dobro šole in nogometa. Kot vodja razvojnega programa NK Kranj, s popolno podporo vodstva nogometnega kluba, sporočam, da od naslednje tekmovalne sezone, ne bo potrjen noben zahtevek za uveljavljanje statusa športnika. Vse v dobro naših in vaših otrok ob zavedanju, da ta zapis lahko razume vsak po svoje.
Dejan Robnik, trener