Pred dnevi smo objavili prispevek, v katerem je vodja nogometne šole Dejan Robnik izpostavil nesmiselnost prezgodnjega novačenja in prestopov mladih nogometašev, zlasti tistih v kategoriji dečkov. Njegove besede so bile jasne in tehtne, podkrepljene z dolgoletnimi izkušnjami dela z mladimi. A žal se zdi, da so takšni glasovi razuma prevečkrat potisnjeni ob rob. Prav zaradi tega na naši spletni strani objavljamo razmišljanja, povezana s prestopi, podkrepljena s primeri tako pozitivnimi kot negativnimi.
V zadnjih tednih smo znova priča praksi, kjer tako imenovani “trenerji” novačijo mlade fante iz klubov, v katerih so zrasli, se razvijali in se čutili kot doma. Ti prestopi se dogajajo ne zaradi objektivne potrebe po napredku, temveč zaradi osebnih interesov posameznikov, ki v nogometu ne vidijo otrokovega razvoja, temveč priložnost za lastno afirmacijo.
In kdo so ti ljudje? Pogosto brez izkušenj v resnem nogometnem okolju, brez razumevanja osnovnih pedagoških in razvojnih principov, nemalokrat tudi brez ustrezne izobrazbe. Z vsem spoštovanjem do vsakega poštenega poklica bi jih lahko imenovali kar “vulkanizerji” nogometa. Vse, kar jih zanima je, da se guma vrti. Koliko časa, v kakšni smeri in s kakšnimi posledicami? To jih ne zanima. Poznamo pa tudi selektorje. To so trenerji, velikokrat z visoko nogometno izobrazo, katerih namen je sestaviti ekipo, že v mlajših selekcijah, s fanti od vsepovsod. So to trenerji?
Zavajanje, ki se pri tem dogaja, je popolno. Staršem se prodajajo obljube o večji izpostavljenosti, hitrejšem razvoju, celo o stikih s tujino. Otrokom pa se vsiljuje ideja, da je menjava okolja nujna, če želijo uspeti. Nihče pa ne pove, da takšni koraki pri otrocih lahko pomenijo prekinitev socialne mreže, padec motivacije, čustveni stres, kar se v kasnejših letih pogosto konča s prezgodnjim igranjem nogometa.
Odgovornost pa ni zgolj na strani samooklicanih trenerjev, temveč tudi pri starših. Kje je pripadnost do primarnega kluba? Kje je zaupanje v delo trenerjev, ki otroka poznajo in spremljajo vsakodnevno? Ko starši spodbujajo letenje s cveta na cvet, pošiljajo otroku sporočilo, da stabilnost, potrpežljivost, marljivost in predvsem tudi zvestoba do kluba nimajo vrednosti. Klub, ki vlaga v razvoj, si upravičeno zastavlja vprašanje: ali starši sploh verjamejo v naše strokovno delo?
Da bi bila stvar zelo jasna in transparenta. V klubu spodbujamo napredek otrok, to je primarna naloga in še kako smo veseli ko nogometašem iz našega okolja uspe zaigrati v višjem rangu tekmovanja. V obrati smeri pa ne sprejemamo zgodb o napredku otroka, ki prestopi v klub, ki nastopa v istem rangu tekmovanja. V našem klubu imamo usposobljene trenerje, ki delajo v skladu z vizijo kluba, pod taktirko vodje nogometne šole, ki je vedno pripravljen pomagati z nasveti in usmeritvami.- Nesebično!.
Standard delovanja dela z mladimi nogometaši se je v našem klubu v zadnjih letih pomembno spremenil. Navzgor! Imamo postavljene standarde in cilje. Poleg tega želimo osveščati deležnike o nesmiselnosti prezgodnjih prestopov. Prestop naj bo rezultat prepoznane potrebe po razvoju, utemeljen s stroko in potrjen s sodelovanjem med klubi. Vse drugo so več ali manj iluzije ali po domače »divji zahod«.
Prav zato vsem, ki v tem trenutku mislite, da prestop mladega nogometaša pomeni zmago, razmislite o tem še enkrat.
NK Kranj
Pripis: S tem zapisom želimo spodbuditi odgovorno ravnanje vseh vključenih v razvoj mladih nogometašev. Vrata za odzive, mnenja in predloge ostajajo odprta.