Kombinacija za neuspeh!

Pogosto se trenerji in starši sprašujemo kaj in kje je šlo po zlu. Moj sin je obetal a nikakor se ni uspel prebiti tja kamor naj bi sodil. Večina krivde je seveda pripisana trenerjem. Žal je lahko tudi tako in trenerji smo tisti, ki zaradi svojega neznanja ne omogočimo nogometašu kvalitetnega razvoja. Nismo pa trenerji tisti, ki uničimo potencial bodočega nogometnega zvezdnika.

Zato, da pride do omenjene situacije nosimo največjo odgovornost trenerji in starši. Osebno sem zelo športno aktiven. Na mesec porabim okoli 40h za svoje aktivnosti, za svojo dušo. Nogomet, tenis, tek in različne vadbe so moja vsakodnevna rutina. Predvsem med tekom pogosto razmišljam o nogometu, o otrocih, ki si želijo biti uspešni. Teh ur je kar nekaj. Predvsem med suhoparnim tekom pogosto »brainstormam« kaj bi lahko storil bolje in kvalitetnejše, da bi omogočil nogometašem večji napredek in možnost preskoka na višji nivo.

Trener, ki ima mnenje, da je nenadomestljiv, da je pojedel vso nogometno znanje tega sveta, ki misli, da se nogomet brez njega v klubih ne bo igral, je prvi v nizu slabih zadev na katere lahko naleti otrok nogometaš. Pred časom sem imel to »čast«, da spregovorim s podobnim nogometnim likom. Klubi smo v situacijah kjer primanjkuje dobrih trenerjev in v luči tega posegamo po odločitvah, ki prinesejo več slabega kot dobrega. Po domače povedano krpamo luknje s trenerji, ki to niso! Ravno zaradi omenjenega dejstva se trenerji počutijo veličastne in nenadomestljive. Nimajo želje po izobraževanju in sledenju nogometno-trenažnim trendom. Srčno upam, da bomo, nasploh v nogometni športni panogi, čim uspešnejši v prepoznavanju trenerjev, ki si ne zaslužijo opravljati trenerskega poslanstva.

Da bo mera polna pomembno vlogo odigrajo seveda tudi starši. Pre-ambicioznost staršev je znan problem, ki ga seveda nihče od staršev ne prizna. Vsaj sam tega še nisem doživel. Je pa bolj pomembno kot samo priznanje, opažanje glede na odločitve, ki ji določeni starši sprejemajo. Starši seveda v osnovi želijo le najboljše za svojega otroka. So na trenutke tudi žrtve določenih spletk, ki jih ustvarjajo trenerji. To so trenerji, ki so predvsem govorci in ne garači.

Predvsem je zaskrbljujoče, da trenerji iz ostalih regij vabijo otroke v svoje klube, prepogosto z namero številčno zapolniti ekipe, ki imajo sicer dovolj kvalitete. S tem siromašijo nogometni kranjski bazen in hkrati ustavijo primeren razvoj naših otrok.

Starši imajo občutek ob prestopu njihovega otroka v višji rang tekmovanja, da je to edina pravilna odločitev. V mnogih primerih tudi je. Žal pa v zadnjem času opažam vse preveč prestopov mladih nogometaš v sredine, ki jim z izjemo nastopanja v višjem rangu tekmovanja ne omogočajo kvalitetnega razvoja. Igralne minute so zame osebno najpomembnejši dejavnik za napredek. Mlad nogometaš je zadovoljen ko igra in seveda takrat nabira izkušnje, se uči in napreduje. Če nosi dres največjega kluba in samo gleda svoje soigralce, mislim, da je vsem jasno, da iz te moke ne bo kruha.

Dober trener in starši z realnimi ambicijami so predpogoj za uspešen razvoj otroka-nogometaša. Kombinacija prej omenjenega pa sigurno vodi v nogometni propad.

Priložnost za dokazovanje v družbi sovrstnikov v domačem klubu je pomemben razvojni korak

Dejan Robnik, vodja razvojnega programa NK Kranj

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja