Za nami je uspešna zgodba, ki je trajala tri sezone. Ekipo nogometašev pretežno rojenih 2011 sem prevzel pred tremi leti. Verjel sem v to, da bi zgodba lahko bila uspešna, a bila je več kot uspešna. Ekipa je sicer sestavljena tudi iz otrok generacije 2012, naš najmlajši član je rojen leta 2013. Pisana druščina katera je imela skupni imenovalec – želja po napredku je te nogometaše iz dneva v dan, iz leta v leto gnala k uresničevanju nogometnih sanj. Ta generacija je dokaz, da si otroci želijo reda, avtoritete in predvsem kvalitetnega treninga. Sistematično delo je delo, ki obrodi sadove in takšnega smo trenerji dolžni ponuditi otrokom. Prepričan sem, da sva jim skupaj z odličnim pomočnikom Galom to tudi omogočila.
Zavedam se, da brez njihove volje in želje, to ne bi bilo možno. Bil bi sebičen, če ne bi priznal, da sem se ob tej skupini ogromno nogometnega in življenjskega tudi naučil. Iskreno verjamem, da je pred njimi svetla prihodnost, tako nogometna kot življenjska. Pohvaliti je potrebno tudi starše, ki so na trenutke le starši, ki pričakujejo preveč, a nikoli niso povzročali niti najmanjših težav. Vedno in povsod so podpirali ekipo v lepih in malo manj lepih trenutkih. Trenerjema so dovolili, da v miru opravljava delo. Skratka, za menoj so tri prečudovita leta, vse to so mi pričarali fantje, ki so upoštevali vsa moja navodila in me s svojo zagnanostjo navduševali iz treninga v trening.
Hvala!
Trener, Dejan Robnik
