Želja otrok pomembnejša od cilja

Nogometni klub Kranj

Želja po napredku, razvoju, zmagah, zadetkih je lahko tudi cilj. Glede na svoje izkušnje pa lahko cilji, ki se na prvo žogo zdijo le kot želje, postanejo preveliko breme otrok, mladostnikov in celo odraslih. Otroci nogometaši imajo veliko željo, da s svojimi vrstniki uživajo in naredijo vse kar je v njihovo moči, da zmagujejo. Starši pogosto njihov trud nagradimo s srečnimi in zadovoljnimi pogledi, premalokrat tudi z objemi.

Pridejo trenutki, ko si starši želimo več, ker MI mislimo, da so naši otroci zmožni veliko več. A kaj je večjega kot užitek pri igranju nogometa?! Sam sem veljal za enega največjih talentov svoje generacije, ki ni dosegel tistega, kar so mu pripisovali mnogi. A najhujše niti ni bilo dejstvo neuspeha oziroma to, da cilj ni bil dosežen. Ob vsem tem pompu okoli mene sem sam sebi zadal tisti odločilni udarec. Preveliko breme uspeha je pripeljalo do tega, da sem v obdobju v katerem bi moral uživati in igrati sproščeno, trpel in ob tem nisem niti malo užival. 

Nogometni klub Kranj

Moja starša, zlata vredna, niti v enem trenutku nista vršila pritiska nad mano. Kljub temu sem si sam postavil previsoke ovire, ki jih v določenem trenutku nisem bil zmožen preskočiti. Glede na nesrečo, ki jo je moj oče doživel v rani mladosti in postal paraplegik, se je razmišljanje in pogled na določene vrednote moje družine spremenilo. Nikoli in nikdar nisem začutil, da moram postati vrhunski nogometaš, odličen poslovnež …

Danes se kot oče soočam s podobnimi težavami kot večina vas in se sprašujem kaj postaviti na prvo mesto. Imam dva sinova, ki seveda, oba trenirata nogomet. Mlajši v tem trenutku po nekih merilih velja za nogometni potencial medtem, ko drugi sine ne kaže strašnega potenciala. Opazil sem, da sem kot oče storil napako in nekako podzavestno ustvaril pritisk nad mlajšim sinom, drugega sina pa samo usmerjal v to, da je pomembno trenirati in nič drugega. Rezultat vsega tega je, da je pri prvem želja in užitek nekoliko pojenjala, pri drugem pa nikoli večjega veselja pri igranju in treniranju nogometa nisem občutil.

Zelo pomembno je pri spremljanju otrokovih tekem to, da pazimo kako se odzovemo predvsem pri neposrečenih potezah. Moj otrok je željo zamenjal za cilj, ker je začutil, da jaz kot oče želim več kot je trenutno sposoben. In to je narobe. Otroci si že tako ali tako sami postavljajo previsoke cilje in pozabljajo na željo zaradi katere so sploh začeli trenirati nogomet. Ni dovolj, da ne povemo na glas ko smo nezadovoljni z otrokovo izvedbo. Otroci začutijo vse to in dokler dejansko ne verjamemo, da je otrokova želja pomembnejša od naše, se bo otrok spopadal s preveliko težo uspeha. In vse le zato, ker smo mi dali svojemu cilju prednost pred željo otroka, ki bi rad v prvi vrsti le užival in premagoval sovrstnike.

Piše: Dejan Robnik

PREBERITE ŠE ...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja