Tudi mudva z Anelom že nestrpno čakava, da se umirijo zadeve. Ta teden sva zjutraj pridno delala za šolo in odkrivala kotičke kjer ni nikogar. Seveda pa zelo pogrešava igrišča. Če smo zgodnji še najdemo kakšno nogometno igrišče, kjer lahko malo streljava na gol. Ali pa gremo do reke Save, kjer z atijem nahranimo velike postrvi. Tudi najina babica ima novo kužiko Lijo, katera veselo leta za nama, midva pa za njo.
Komaj čakava, do bomo lahko zopet skupaj in s prijateljčki odigrali kakšno tekmo.
Lep pozdrav od Aneja in Anela, pa še od atija Alana.
