Nogometni klub Kranj

Gostovanje v Brežicah. Domačini, ki so bili po končanem jesenskem delu 2 točki pred nami, so podobno kot mi, v ta del startali slabo. Skupaj so spomladi osvojili samo 3 točke, mi eno več, tako, da smo se jim na lestvici približali na eno samo točko. Te primerjave lahko povedo različno in jih je potrebno upoštevati kot dejstva, mimo katerih ni mogoče, kajti število osvojenih točk določa položaj na lestvici.

Stadion Brežice

Naše gostovanje v Brežicah je imelo dokaj slabo izhodišče. Na domačem igrišču smo prepustili zadnjemu Veržeju (bili so 10 točk za nami) vse tri (zelo dragocene) točke, medtem, ko so bili naši gostitelji tudi poraženi. Poraz so doživeli v Murski Soboti, proti vodilni Muri, samo z golom razlike (3:2). Na tej tekmi so celo povedli, po preobratu uspeli izenačiti na 2:2, odločilni gol, ki je pomenil tudi poraz, pa so prejeli 5 minut pred koncem tekme.

Toda imeli smo le nekatera dobra izhodišča :

• Več točk smo skupaj osvojili na gostovanjih,
• Brežice z zelo kvalitetno zasedbo, smo v pretekli sezoni 2016/2017, premagali na njihovem igrišču,
• Težko bi bilo ponoviti tako slabo predstavo, kot smo jo pokazali proti Veržeju, v preteklem krogu.

Z nekaterimi korekcijami (prerazporeditvami) v moštvu, ki so bile potrebne, saj nekateri igralci niso dali tistega, kar so sicer zmožni, nam je uspelo. Po nekaj minutah drugega dela 1.polčasa smo povedli. Strelec je bil Uroš Parežanin, ki je s tem golom, predvsem pa igro v celi tekmi dokazal,  da naj vedno lahko računamo.  Tudi Ahačič je razen ene nepotrebne poteze, dokazal, da je njegov učinek na drugem igralnem mestu, neprimerno večji, kot na dosedanjem. Če bi še Petric, kateremu se zelo pozna daljša odsotnost zaradi poškodbe, uspel lepo priložnost spremeniti v gol, v prvem polčasu, potem bi se morda lahko veselili polnega uspeha.

Vendar pa se je že v 1.polčasu obrnilo. Ko je Šalja poskušal doseči gol iz neposredne bližine z glavo (1/2 metra od gola, po streljanem kotu), mu je spodrsnilo in se je poškodoval. Moral je zapustiti igrišče. Prav to je zagotovo povzročilo, da smo bili zadnje sekunde 1.polčasa, ob prekinitvi (kotu) domačih, premalo skoncentrirani in domačini so izenačili.

V nadaljevanju so domačini na vsak način želeli zmagati. Imeli so terensko premoč. Veliko problemov nam je povzročal hitri in neugodni tujec (Japonec) v domači ekipi, s svojimi prodori po desni strani, še posebej, ko je Vrandečič prehajal na nasprotnikovo polovico. Problem so bile tudi številne visoke podaje v naš kazenski prostor (igra na preskok, v napadih domačih), vendar pa smo uspeli zadržati neodločen rezultat, saj so naši igralci uspeli vse poskuse preprečiti, Zadnja ovira za njih pa je bil tudi vratar Miković, z nekaj odličnimi obrambami. Zasluženo smo se veselili točke. Večina naših igralcev se pokazala v povsem drugačni luči, kot proti Veržeju. Zato si drugačnega pristopa v borbi za ohranitev nadaljnjega drugoligaškega statusa, v nadaljevanju prvenstva, ne smemo več privoščiti.

Tokrat ni dvoma. V težki, tudi dokaj agresivni igri, smo se domačinom dobro uprli. Takšno tekmo pa je mogoče zmagati le, če bi znali izkoristiti vsako ponujeno priložnost oziroma tudi polpriložnost. Dejstvo, da je Petric moral zdržati na igrišču vseh 90 minut in vložiti maksimalne napore, da je tekmo zdržal, je pozitivno dejstvo.

Edina slabost na tej tekmi so bili prejeti rumeni kartoni, zaradi katerih v naslednji tekmi ne smeta nastopiti Ahačič in Matič, dodatno pa še poškodba Šalje ter delno tudi Vrandečiča, ki je zaprosil za predčasno menjavo.

Nedeljo bodo fantje izkoristili za zasluženi počitek. Upamo, da poškodbe niso prehude in da bodo za zaostalo tekmo v Lendavi, ki je igramo  v torek,  že vsi pripravljeni. Sicer pa na tej tekmi ne bomo zahtevali nič drugega kot maksimalen pristop vseh, saj nas bo le držalo v ustrezni pripravljenosti, za bolj pomembne tekme za nas, ki prihajajo.